english

KLEKLJARSKI
VZORCI

GEOGRAFSKA OZNAČBA IDRIJSKA ČIPKA.

Geografska označba je ena od pravic industrijske lastnine. Občina Idrija jo je za Idrijsko čipko pridobila dne 10. 8. 2000 z vpisom v register geografskih označb pri Uradu RS za intelektualno lastnino v Ljubljani. Pravilnik o označbi porekla blaga 'Idrijska čipka' se nahaja na povezavi https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/21554, njegove dopolnitve pa na povezavi https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-2800/spremembe-pravilnika-o-oznacbi-porekla-blaga--idrijska-cipka-.

S tem je Idrijska čipka pridobila zakonito zaščito pred ponarejanjem in zlorabo v Republiki Sloveniji.

Pravica do označevanja čipk z geografsko označbo je kolektivna pravica, kar pomeni, da jo lahko uporablja vsakdo z območja Dežele idrijske čipke, ki je pridobil posebno dovoljenje Odbora za označbo porekla idrijske čipke. Z imenom idrijska čipka lahko označuje samo svoje čipke, ki poleg kriterija območja izpolnjujejo še kriterije: kulturne dediščine, tehnološkega procesa, materiala in kakovosti. Kupec je tako lahko prepričan, da je kupil visokokavostno čipko.

content divider

Idrija že desetletja predstavlja središče klekljanja na širšem območju. V nadaljevanju bom navedla le nekaj prelomnic, ki so bile za klekljanje pomembne z ekonomskega vidika. Vabim pa vas k poglobljenem prebiranju monografije Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina avtoric Leskovec, et. al. Do nje lahko dostopate v knjižnicah oz. jo kupite preko spletne trgovine Čipkarske šole Idrija.

Karolina Lapajne je ponavedbi arhivskih virov že leta 1860 vodila prvo in edino trgovino s čipkami v Idriji. Petnajst let kasneje je na tržišče vstopila dobro poznana Firma Franc Lapajne, le leto dni kasneje pa še Čipkarska šola Idrija, ki se je poleg izobraževanja ukvarjala tudi z odkupom in prodajo čipk. To je bil čas, ko je na idrijskem klekljalo okrog 1.000 klekljaric.

Leta 1905 so trgovci preko novoustanovljene Čipkarske zadruge v Idriji izvažali čipke v Evropo, Ameriko in Egipt. Zgolj štiri leta kasneje arhivski viri omenjajo, da je Čipkarska šola odkupovala čipke že od 1.523 svojih učenk, mesto Idrija pa je bilo poznano kot središče 300 km2 velike kranjske oziroma primorske čipkarske industrije.

Prva svetovna vojna je do leta 1919 ustavila nastale trgovske povezave, ko je trgovanje s čipkami prevzel Osrednji zavod za domačo žensko obrt na Dunaju. Prodaja čipk se je v obdobjih med obema vojnama močno razmahnila kljub 26 let trajajoči italijanski okupaciji, ki je pustila svojevrsten pečat na izgledu idrijske čipke. Leta 1930 je na širšem območju delovalo že okrog 22 trgovcev s čipkami, 6 jih je čipke prodajalo hkrati z drugimi dobrinami, 2 trgovca pa sta čipke izvažala.

Po 2. Svetovni vojni je vlogo glavnega trgovca nosila druga Čipkarska zadruga Idrija, ki je imela ob ustanovitvi 800 članic in je čipke izvažala preko podjetja DOM Ljubljana. Leta 1956 je bilo v odgovor na izkoriščanje podjetja DOM Ljubljana ustanovljeno podjetje Čipka Idrija. Sodelovalo je z izvoznikom Primorje Export, ki je čipke odkupovalo po kar 100 % višji ceni. S podjetjem je sodelovalo 4.752 aktivnih klekljaric iz Idrije, Cerknega, Otlice in Škofje Loke. Do leta 1981 je zaradi uspešne industrije na Idrijskem upadlo število klekljaric in logična posledica je bilo nižanje odkupa čipk. Podjetje Čipka je v tako spremenjenih razmerah poslovalo do leta 1999.

Po ustanovitvi podjetja Čipka se je Čipkarska zadruga ukvarjala le še s pospeševalnimi dejavnostmi. Od 6.100 članic Zadruge, ki so leta 1966 postale članice novoustanovljenega Društva čipkaric, je bilo okrog 2.000 aktivnih. Društvo je delovalo na območju Idrije, Ajdovščine, Tolmina, Nove Gorice, Logatca, Viča (Lj) in Škofje Loke.

V 90. letih 20. stoletja se je izkazalo, da bo čipkarsko tradicijo potrebno ponovno oživiti in ohranjati. Potreben je bil drugačen pristop, ki bi poudarjal klekljarice in njihove zgodbe ter dragocenost idrijske čipke, njeno kvaliteto, ekskluzivnost, individualnost. Pomemben korak naprej je bila leta 2000 pridobljena pravica do označevanja čipk z geografsko označbo s strani Urada za intelektualno lastnino RS. Leta 2003 pa je bilo ustanovljeno še Društvo klekljaric idrijske čipke, ki združuje okrog 130 klekljaric in skrbi za stalno izobraževanje članic Društva. Klekljanje idrijske čipke je bilo leta 2013 vpisano na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine, klekljanje čipke pa je Slovenija leta 2016 razglasila za živo mojstrovino državnega pomena. Sledil je še vpis klekljanja čipk v Sloveniji na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (2018).

content divider

Kako lahko klekljarica pridobi certifikat?

Ustrezna navodila se nahajajo v drugi, prenovljeni izdaji priročnika Idrijska čipka, geografska označba avtoric Andre Marinko, Aleksandre Pelhan ter Irme Pervanja (Idrija, junij 2010). V njem najdete tudi vse predpisane vzorce za klekljanje, napotke za izbiro pravilnega sukanca in števila parov klekljev ter ocenjevalne liste. Dobite ga v prostorih Društva klekljaric idrijske čipke ali si ga izposodite v knjižnici.

Odbor za označbo porekla idrijske čipke enkrat letno razpiše termin za oddajo čipk v ocenjevanje. Aktualne informacije lahko dobite na podstrani Festivala idrijske čipke.

V pomoč vam bo morda tudi fotogalerija nastajanja čipk vzorcev na osnovni stopnji. Vse sklekljane čipke na fotografijah so bile ocenjene s pozitivno oceno, vendar niso brez napak. Zato naj vam služijo le za orientacijo. Za pravilno izdelavo posameznik tehnik in elementov vam močno priporočam prebiranje izdanih klekljarskih učbenikov, ki jih navajam pri posameznih slikah. Ti so:

content divider

Če je kupec z nakupom čipke z oznako geografske označbe lahko prepričan, da je kupil izdelek najvišje kvalitete, je lahko klekljarica, ki sme svoje izdelke označevati z geografsko označbo, lahko ponosna na svoje dosežke. Vsi trije certifikati, ki jih podeli Odbor za označbo porekla idrijske čipke, so namreč največje priznanje klekljarici, ki pričajo o kakovosti njenega dela.