Preden se lotim novega klekljarskega projekta, premislim, v kakšen namen želim uporabiti novo čipko (kot všitek za prt, zavese, v oblačilne namene, kot nakit, broško ...), kako velika naj bo, kakšen motiv naj prikazuje, itd. Tako mi je lažje poiskati primeren vzorec oziroma ga po potrebi narisati.
Sledita še izbira sukanca za klekljanje ter načrtovanje klekljanja. Vzeti si je namreč potrebno dovolj časa tudi za čistočo klekljev in rok, izbiro primernih bucik, pravilno navite kleklje in dobro pritrjen vzorec za klekljanje, saj so našteta opravila lahko časovno zelo potratna.
Le tako lahko uživam v klekljanju, se sprostim in si dovolim, da me misli zanesejo drugam, saj moji prsti sami od sebe vedo, kaj jim je storiti. Naj tudi vam klekljanje predstavlja užitek, umik od stresnega vsakdana, zato si v nadaljevanju preberite nekaj napotkov, da bo vaša priprava na klekljanje prijaznejša. Navajam pa tudi nekaj povezav, kjer lahko kupite manjkajoče potrebščine, če jih nimate v svoji bližini.
PRIPRAVA KLEKLJEV
Kdor jih ni podedoval od svojih babic ali matere, se verjetno sprašuje, kakšni morajo biti kleklji. Izdelani so lahko iz različnih vrst tršega lesa, ki mora biti tako fino obdelan, da se sukanec ne trga in da kleklji lepo drsijo med prsti. Vsaka vrsta lesa ustvarja drugačno, zame meditativno glasbo.
Koliko parov klekljev kupiti in kje? Odgovor je odvisen od tega, kaj želite sklekljati, načeloma pa tehnike idrijske čipke zahtevajo od dveh do 11 parov klekljev. Dobro jih je imeti na zalogi, saj je sicer za vsak projekt posebej potrebno previjati že navit sukanec.
Ne pozabite s čistimi rokami in navlaženo bombažno krpo najprej očistiti kleklje. S tem poskrbite, da se ostanki umazanije (prejšnjih klekljarskih projektov) ne bodo prenesli na sukanec. Se strinjate, da ni lepšega od snežno bele čipke brez rumenkastih madežev?
Sledi navijanje klekljev. Dobro se je dvakrat prepričati, da sukanec navijamo v pravo smer- ne pretrdo in ne premočno. Navijati je potrebno v manjših odsekih od vrha kleklja navzdol in se vračati proti vrhu. Pravilno naviti kleklji skrajšajo čas izdelave čipke, saj se ne odvijajo. Poleg prihranka časa pa odsotnost nenehnega prilagajanja dolžine klekljev pomeni tudi snežno belo namesto rumenkaste čipke.
Navijanje klekljev je zamudno tudi ob uporabi strojčka za navijanje klekljev. Ročno navijanje predlagam le v primeru, da res ne gre drugače in je čipka majhna. Roke pri tem opravilu začnejo kmalu boleti, poleg tega se lahko zgodi, da kleklje navijemo v napačno smer. Pravilno naviti kleklji se odvijajo v desno stran.
Pri svojih klekljarskih projektih lahko uporabljate različne tradicionalne bombažne in lanene sukance različnih debelin, debelejšo nit iz svile, metalizirane in druge sukance. Velja naslednje pravilo: višja je številka sukanca, tanjši je. Na primer:
najbolj fine čipke nastajajo iz tankega bombaža, debeline 40 ali 50;
idrijski ris je priporočljivo klekljati z bombažem, debeline 30;
za bolj grobe čipke pa lahko uporabite debelejše bombažne sukance (npr. debelino 20) oziroma lanene sukance.
Sledi vezanje parov klekljev. Od čipkarske šole dalje se poslužujem krajše variante vezanja (tkalski vozel), čeprav bi bilo pravilneje uporabiti klekljarski vozel, ki je močnejši in trpežnejši. Navodila za klekljarski vozel si lahko preberete v učbeniku Klekljanje 1 na strani 18. Učbenika ni več možno dobiti v prosti prodaji, imajo pa ga na zalogi nekatere knjižnice po Sloveniji.
Ogledate si lahko fotografije izdelave tkalskega vozla, v videu na desni strani pa še nasvet za vezanje niti, ko se ta strga med klekljanjem.
Po uspešni vezavi je par klekljev potrebno previti po občutku, da se vozel na čipki (še nekaj časa) ne bo pokazal.
Dolžina previjanja je odvisna od vzorca. Pri previjanju sem včasih pretiravala, zato je bilo potrebno zavreči preveč povsem uporabnega sukanca. Seveda pa je slabo tudi, če kleklji niso dovolj previti, saj se v tem primeru vozli še prehitro pokažejo v čipki.
PRIPRAVA "BULE"- BLAZINE ZA KLEKLJANJE IN STOJALA ZA KLEKLJANJE
Blazina za klekljanje v kombinaciji s košaro je poleg klekljev osnovni pripomoček za klekljanje. Obstajajo različne velikosti blazin: dolge so od par centimetrov do 70 cm. Prodajajo jih na primer v (spletni) trgovini Čipke Mojca. Tu lahko naročite tudi nadstandardno velikost blazine za klekljanje.
Izkušene klekljarice uporabljajo več različnih velikosti blazin za klekljanje, saj morajo biti te večje od vzorca, da slednji ne bo visel v zraku. Hkrati pa nima smisla uporabljati prevelike in po nepotrebnem težje blazine za majhen vzorec. Če ste začetnica v klekljanju in boste klekljala manjše vzorce, je najboljše izbrati manjšo blazino- dolgo med 25 in 30 centimetri.
Blazine za klekljanje so tradicionalno izdelane iz žagovine in lesene palice, zatlačene v kos blaga. Na zunanji strani je še ohlapnejši kos blaga, da je notranjost zaščitena in je nanj možno pritrditi vzorec za klekljanje. Ta je snemljiv in ga je vsake toliko časa pametno umiti. Enako velja za blazine nadstandardno velikih dimenzij. Vendar te niso izdelane iz žagovine, temveč stiroporja. V nasprotnem primeru bi bile pretežke za premikanje. Za izdelavo nakita pa se uporabljajo tudi ravne blazine za klekljanje.
Košara daje stabilnost blazini za klekljanje in omogoča njeno premikanje skupaj z vzorcem. Da bo dobro služila svojemu namenu, naj ne bo premajhna (sicer se lahko zgodi, da se blazina za klekljanje prevrne), prav tako ne prevelika (sicer se bo blazina med zategovanjem nenadzorovano premikala in oteževala klekljanje). Klekljarice, ki izdelujejo čipke več ur dnevno, imajo po višini prilagodljiva stojala za blazino. Klekljanje lahko slabo vpliva na človekovo držo, če so določene mišice preobremenjene, zato je zelo pomembno, da rok ni potrebno držati previsoko. Oziroma da blazina za klekljanje ni prenizko, saj sicer preobremenjujemo vratne mišice.
Kako izbrati in učvrstiti vzorec na blazino za klekljanje?
Se vam je že zgodilo, da ste zagledali vzorec za klekljanje, ki ste ga preprosto morali imeti in ste ga tudi z veseljem klekljali? Ko ste odpeli vse bucike in ga obrnili, ste bili ponosni sami nase, potem pa je čipka svoje mesto dobila v predalu? Seveda s tem ni nič narobe, marsikatera klekljarica kleklja zaradi lastnih občutkov med klekljanjem. Sama pa rada svojim izdelkom vdihnem uporabno vrednost in se ob pogledu nanje spominjam trenutkov klekljanja ali pa enostavno uživam v njihovi lepoti. Že vnaprej se odločim, kaj in zakaj želim to izdelati (npr. nakit, zavese, torbico ...) in šele potem izberem pravi vzorec za klekljanje.
Zelo rada klekljam stare, preizkušene vzorce, ki so jih desetletja klekljale pridne roke klekljaric Firme Franc Lapaine, Čipkarske zadruge Idrija in Čipke Idrija. Nekateri so digitalizirani in javno dostopni v Mestnem muzeju Idrija. Lepe čipke nastanejo tudi po vzorcih Irme Sedej, vzorcih avtorske čipke Tine Koder Grajzar, Maje Svetlik iz Čipkarske šole Idrija (info@cipkarskasola.si). Za svojo dušo pa vzorce za klekljanje rišeta tudi Andra Jereb in predsednica Društva klekljaric idrijske čipke, Andreja Uršič. Splača se slediti njunemu Facebook profilu, kjer objavita marsikatero delo. Seveda je avtorjev vzorcev več, naštela sem le nekatere, ki sem jih tudi sama že uporabila. Včasih rada vzorec za klekljanje narišem tudi sama, po trenutnem navdihu. Nekaj jih najdete tudi na tej podstrani.
Izbrani vzorec pred uporabo podložim z debelejšim papirjem (120-160 g/ m2) in zaščitim s samolepilno prozorno folijo, da ta postane trši in se čipka ne umaže. Z bucikami nato trdno pričvrstim vzorec na blazino za klekljanje kot kaže slika. Pripravljeni vzorec se ne sme gubati ali biti preohlapno pritrjen na blazino.
Še kratka opomba: vzorci so avtorsko zaščiteno delo, zato jih ni dovoljeno kopirati in uporabljati v prodajne namene, razen ob predhodnem soglasju avtorja. Ob objavi fotografije sklekljanih čipk je potrebno vedno navesti tudi avtorja vzorca.
